Poznate Gabrijelo? Gabrijela je diplomirana pravnica, blogerka, kreativka, ustvarjalka, žena in seveda mamica dveh nadebudnih malčkov, dečka Noeta in deklice Rie. Svoja občutke in izkušnje skrbno piše in deli z ostalimi na njenem blogu Mamin TWIST. Z vami bi radi podelili zanimivo izkušnjo in občutke o spremembah v vrtcih in kako to vpliva na malčke. Vas je kdaj skrbelo kakšna bo nova vzgojiteljica? Bo še vedno rad hodil v vrtec? Se bo privadil na nove vrstnike v skupini?
1.september je pred vrati. Dobesedno. Za nekatere to pomeni vstop v šolo, za druge uvajanje v vrtec, za nekatere se nič ne spremeni, pri nas pa to pomeni spremembo skupine in nove vzgojiteljice.
Nekaterim staršem se zdi sprememba igralnice katastrofa, še večja katastrofa se jim zdi sprememba strokovnega kadra, torej tima vzgojiteljice in pomočnice..
Tega ne razumem najbolje. Jasno mi je, da se otroci navadijo na določene ljudi, rutino, da se nekateri težje prilagajajo spremembam, da tovrstne zadeve v njih zbujajo negotovost, strah, nezaupanje, dvom, morebiti celo stisko in odpor, ampak spremembe so v življenju nekaj povsem normalnega. Ko se določenih ljudi navadimo, postanemo z njimi domači, pogosto celo preveč domači, več si upamo, več si dovolimo, meje se sčasoma zabrišejo in odnos vzajemnega spoštovanja zlahka preide v `razpuščeno` prijateljstvo. Bodimo iskreni, vsi vemo kako to gre in otroci so tega še posebej vešči. Zelo hitro postanejo z ljudmi prijateljski in če ni nenehnega ohranjanja in negovanja odnosa v smislu opominjanja, krepljenja in spreminjanja, postanejo preveč domači, tako drug z drugim kot z vzgojiteljicami.
Lahko rečete, da je to v redu, jaz pa mislim ravno obratno. Že res, da se morajo otroci v vrtcu počutiti domače, prijetno in sproščeno, a vrtec ni samo igrišče ali telovadnica, vrtec je vzgojni zavod in naloga strokovnega kadra je, da naše otroke vzgoji, ne samo varuje, ne samo izobražuje, ampak predvsem iz njih potegne tisto najboljše, največ in najbolj pristno, da jim pomagajo najti njihove interese, njihove želje, njihove vzorce in prav zaradi tega so spremembe dobre. Spremembe so v življenju stalnica; nenehno srečujemo nove ljudi, prevzemamo nove vloge, se soočamo z novimi odgovornostmi, avtoritetami, prisiljeno smo se prilagajati, sprejemati druge, se uklanjati pravilom in ustvarjati lastna, v vsem tem pa vselej ohranjati sebe, svoje bistvo, svoj jaz, svoje interese.
V skupini 14 ali 24 različnih otrok, to pomeni prav toliko različnih osebnosti, vzgojnih pristopov, navad, zahtev in pričakovanj, prav toliko izzivov in zmag. Spreminjanje skupin otrokom pomaga, da se hitreje adaptirajo na spremembe, da lažje sprejemajo nove in drugačne ljudi – v vrtcu so to prijatelji, v življenju pa bodo nadrejeni, podrejeni, prijatelji in neprijatelji. S spreminjanjem strokovnega kadra se otroci navadijo spoštovati avtoriteto, ne glede na to, kdo je, če jim je všeč ali ne, saj je to konec koncev nepomembno. Nekateri pravijo, da so spremembe stresne, jaz pa mislim, da so dobre in zaželjene, saj nas postavljajo pred preizkušnje, s temi pa vedno rastemo. Če znamo preizkušnjo pogledati s prave perspektive je to vselej priložnost za rast in pomembno je, da tako vzgajamo tudi svoje otroke.
Verjamem, da se bo marsikateremu otroku v petek, ko se bo poslovil od sedanje vzgojiteljice oziroma v ponedeljek, ko ga bo pričakala nova, sesul svet. Zakaj ste morali menjati vzgojiteljico? Zakaj je šel v drugo skupino? Tam so bili njegovi najboljši prijatelji. Vzgojiteljico je oboževal. Je to res treba? Ne gre drugače? Ga ne morete dati nazaj? Ne, ne more k malčkom, ki jih ima sedaj ta vzgojiteljica in ne more v drugo skupino. Tako pač je. Ampak mamice, nova vzgojiteljica zagotovo zna kaj, kar prejšnja ne, nova vzgojiteljica ga bo prav tako pocrkljala, kot ga je prejšnja, nova vzgojiteljica jih bo naučila marsikaj, kar je prejšnja izpustila. Takšne spremembe pa so dobrodošle tudi za strokovni kader, saj s tem ohranjajo svojo strokovnost, raznolikost in dinamičnost. Predstavljajte si, da bi deset let delale z malčki, z enoletniki z dudicami in pleničkami, ki jih je potrebno naučiti samostojno jesti, piti iz kozarca in hoditi na kahlico, zagotovo bi pozabile, kako je delati s petletniki, ki si sami brišejo rite, ki razgrajajo, ki se stepejo, ki potrebujejo nenehno zaposlitev, ki govorijo nazaj in so včasih bolj prebrisani kot odrasli. Ne glede na to, da se ves čas izobražujejo in izpopolnjujejo, `padejo ven`, tako kot jaz v enem tednu dopusta čisto pozabim, kaj pomeni kuhati kosilo, odgovarjati na emaile in likati. Takšni smo. Rutina nas posrka in zaradi tega obstanemo na določeni točki ali celo nazadujemo.
Zakaj uspešni ljudje menjujejo službe, kolektive, naročnike, sodelavce? Ker s tem rastejo, ker se s tem razvijajo, ker jih to navdihuje in prav tako je z našimi otroki. Z vsako spremembo malce zrastejo, z vsako spremembo so malo bolj odrasli, z vsako spremembo se več naučijo in odkrivajo nove interese, nove prijatelje, nove cilje.
Ria in Noe bosta tudi letos dobila novi vzgojiteljici. Šla bosta v novo igralnico in med nove prijatelje. Tako kot leto prej in še leto pred tem. Vsako leto je isto. In vsako leto se sprememb veselita. Poznata vso strokovno osebje vrtca in tudi novi ljudje jima ne predstavljajo težav. Novosti jima predstavljajo izziv in zaradi številnih sprememb med letom, se nanje brez težav adaptirata. V našem vrtcu je tako, da se vsi otroci med seboj poznajo in da imajo otroci z vsemi vzgojiteljicami super odnos. Skozi celo leto težijo k povezovanju, k sodelovanju otrok različnih starostnih skupin, k navajanju na različne ljudi in različna okolja. Odkar hodita v vrtec nikoli nismo imeli težav. Mogoče tudi zato, ker midva ne komplicirava in ker jemljeva vsak nov začetek kot dobrodošlo priložnost za osebnostno rast in socialni razvoj otroka. Ker so novi otroci v skupini novi prijatelji in ker sta novi vzgojiteljici še dve osebi več, ki jih bosta imeli radi in ki si bosta prizadevali iz njih narediti dobre ljudi.
Lahko mi rečete, da so spremembe stresne, a so tudi neizogibne. Dlje časa kot jim bomo govorili, da je sprememba izguba, slabost in čas za žalost, težje se bodo nanje privajali in najbrž ne želite, da otrok ob vsaki življenjski spremembi čuti stisko in nezaupanje. Naj bodo pozitivne, naj bodo lepe, naj za otroka pomenijo nov začetek, pa četudi je to samo nova skodelica, nova zobna ščetka ali novi copati. Karkoli, kar bo zanj pomenilo nekaj dobrega. In predvsem ne doživljajte mamice oziroma starši (čeprav so očetje precej neobčutljivi na te zadeve) sprememb kot slabih; otroci so zelo dovzetni na naša občutenja in že samo vzdih ali kratek `ojoj` lahko v otroku vzbudi odpor. če se straši odločimo, vse gre, ker otroci posnemajo nas in povzemajo naša občutenja.
Naj bo novo šolsko leto res nov začetek, poln novih izzivov, novih zmag in novih dosežkov. In peljite otroka v vrtec z mislijo, da mu je tam lepo, da je v krogu svojih prijateljev, da ima priložnost izražanja, izobraževanja in razvijanja, rasti in napredovanja. Z mislijo, da mu želijo le dobro in da je vsaka sprememba zanj koristna. Naj vam majhni preskoki ne pokvarijo začetka. Bodite ponosni na svoje otroke, ker zmorejo in prenesejo več kot si mi mislimo!
